Intervju Jana, 2017
Odgovornost oblikovalca je tema, ki jo v studiu jemljemo resno že od vsega začetka. Ko nas je Jana leta 2017 povabila k pogovoru, smo imeli priložnost povedati na glas, kar sicer ostane skrito za končnim dizajnom: da vsaka odločitev — tipografska, barvna, konceptualna — pusti sled daleč onkraj naročnikovega brifinga. Odgovornost oblikovalca se ne konča pri predaji datotek.
Žakelj, ki med drugim dela za naročnike iz tujine, govori tudi o odgovornosti. O odgovornosti do naročnika in o širši družbeni odgovornosti.

Dobro oblikovanje za dobre naročnike – Gregor Žakelj, oblikovalec
Zanimivi ljudje, intervju Jana (14, 2017)
_
Z dovoljenjem revije Jana, objavljam članek v celoti.
Avtor: Marjan Žiberna
Foto: Ciril Jazbec, Urša Culiberg
_
Gregor Žakelj je za svoje delo prejel več kot 70 domačih in tujih nagrad.
Za človeka, ki je vpet v oglaševanje, deluje nekoliko neobičajno. Oblečen
je nevpadljivo, govori umirjeno, uporablja besede, ki jih razumejo navadni ljudje. Skratka, ne daje videza samoreklame na dveh nogah, kar je v tako imenovanih kreativnih industrijah tako pogosto. K temu morda pripomorejo potrditve, ki jih za svoje delo dobiva ‒ tako med naročniki, o katerih številni oblikovalci lahko le sanjajo, kot tudi nagrade, ki jih dobiva od strokovne javnosti. VBG (Visual Brain Gravity), oblikovalski studio, ki ga imata z bratom Boštjanom, sodeluje z zelo različnimi naročniki. »Ta spekter je precej širok,« pravi. »Večina jih je majhnih, nekaj pa je tudi večjih in velikih. Med temi so ali pa so bili Citycenter Celje, Status, Kocbek, ljubljanska Filozofska fakulteta, Kariera, plesna šola Kazina, IPI, NLB, Spar, 4kidsandus, Simobil, Umek, Kino Motel, Elan …« Kot pojasnjuje, delajo v studiu vse od grafičnega oblikovanja in oglaševanja do strategij in spletnih nastopov. Sodelujejo tudi s posamezniki, denimo z mednarodno uveljavljenim fotografom Cirilom Jazbecem, in imajo nekaj svojih blagovnih znamk od ‘longboardov’ pa do piva.
Nagrade dobrodošle, ampak …
Žakelj, govorec na letošnjem SOFu, pravi, da so številne nagrade, ki jih je prejel, dobrodošla potrditev tega, kar dela v studiu, sicer pa je do njih postal zadržan. »Na Slovenskem oglaševalskem festivalu imam svojevrsten rekord, saj sem bil sedemkrat ali osemkrat v vlogi člana žirije, « pravi. »A sem sedaj veliko manj v tipičnih oglaševalskih vodah in se že nekaj let intenzivno
raje ukvarjam z oblikovanjem blagovnih znamk. Predstavljajte si, da delate z naročnikom zahteven oblikovalski projekt, kjer rešitve sprejemate s točno določenim razlogom, potem pa to dobi na mizo žirija, ki tega ozadja ne pozna, ki ne pozna trga, ki so mu rešitve namenjene, ne pozna ciljne skupine …, in si ustvari mnenje. Kljub visoki strokovnosti žirije se mi je
zdelo to vedno vprašljivo in napake se dogajajo (oz. so se nam zgodile), zato se počasi od tega distanciram.« Pravi, da je nagrade sicer lepo dobivati, da pa so mu v zadnjih letih postale pomembnejše druge stvari. »Bolj pomembno je napraviti uspešen projekt.«
Strast in predanost
Kot zelo zanimiv omeni primer sodelovanja s proizvajalci naravne kozmetike 4kidsandus. »Po nekem mojem predavanju sta do mene pristopila Vanja in Jure Rainer, ki sta želela razviti svojo idejo. Zelo sta bila odprta za
zamisli, kaj bi lahko skupaj naredili, in imeli smo tudi podobne poglede ter željo po delu. Njuni štirje otroci so imeli dermatitis, in ker jim nobena krema ni pomagala, sta jo začela izdelovati sama doma in našla rešitev. Od tu zgodba in ime blagovne znamke, ki je zdaj res dobro sprejeta, tako da že razmišljamo o selitvi na tuje trge.« Žakelj pravi, da se s svojimi strankami nasploh veliko pogovarja in druži, saj hoče razumeti njihovo filozofijo, njihove vrednote in to prenesti v svoje delo. Zagovarja svojo tezo, da je dobro oblikovanje za dobre naročnike in vse jemlje z veliko zavzetostjo in strastjo. Podobno se mu je pripetilo, ko je oblikoval novo blagovno znamko za Lynne Franks, eno najbolj priznanih piarovk na svetu »To je gospa, ki je v svojem življenju naredila tako rekoč že vse,« pravi. »Na seznamu njenih strank so recimo Paul Gaultier, London Fashion Week, Live Aid, Annie
Lennox … Je izjemno zahtevna in točno ve, kaj želi. A po veliko osebnih pogovorih in obiskih sem pripravil rešitev, ki jo je preprosto
navdušila.«
Eden njegovih projektov ima svoje mesto v restavraciji v Burdž Kalifi.
Takorekoč samouk
Na vprašanje, kaj je študiral in kako je prišel do veljave, ki jo ima njegov pred dobrim desetletjem ustanovljeni studio, z nasmeškom odgovori: »Nismo vsi za vse.« Nato resneje pojasni: »Doma se iz Žirov in sem se, ko sem
začel hoditi v gimnazijo, preselil v Ljubljano. Potem sem se vpisal na Fakulteto za gradbeništvo in kmalu ugotovil, da to ni prava pot
zame. Ampak nič hudega. Pritegnilo pa me je spletno oblikovanje, ki je bilo takrat, leta 1999, še zelo v povojih. Takrat pri nas in v bližnji okolici ni bilo fakultete, kjer bi lahko študiral, pa tudi nikogar ni bilo, od kogar bi se lahko učil. Sam pa sem se moral učiti še osnov oblikovanja, kjer so veljala popolnoma druga pravila.« Pravi, da je v tem času med jutranjo kavo prebiral dizajnerjem namenjeni spletni časopis Netdiver cenjene kanadske urednice Carole Guevin. In sanjal, da bi bil kdaj med tistimi, ki bi na njem lahko objavili svoj prispevek. »Pozneje sem bil objavljen dvakrat,« pove. »Z veseljem tudi povem, da me je Carole deset let po tistem, ko sem se oblikovanja začel v največji meri učiti prav z njenega bloga, najela, naj ji redizajniram logotip. Krog je bil tako sklenjen.«
Odgovornost in etika
Moramo se spraševati, kako bo naše delo vplivalo na prihodnost.
Žakelj, ki med drugim dela za naročnike iz tujine, govori tudi o odgovornosti. O odgovornosti do naročnika in o širši družbeni odgovornosti. »Narediti nekaj, kar požanje veliko trenutno pozornost, ni težko. Treba pa je razmišljati o dolgoročnih učinkih našega dela. O tem, da naročnik pridobi in ohrani zaupanje ljudi, ki kupujejo njegove izdelke. Sicer oglaševanje pomeni metanje denarja skozi okno. Tu pa je tudi osebna odgovornost tistih, ki snujemo blagovne znamke, strategije in oglase. Ves čas se moramo spraševati, ali je to, kar delamo, tudi etično, kako bo vplivalo na prihodnost, na okolje in na ljudi.« Na vprašanje, na kateri svoj dosežek je najbolj ponosen, odgovarja: »Največja potrditev, ki sem jo doživel, je predavanje, ki sem ga imel letos v Tromsøju na Norveškem. Tam se enkrat na leto zberejo kreativci iz različnih koncev in doslej so predavali številni najvidnejši posamezniki iz sveta oblikovanja, ljudje, ki jih izjemno cenim. Zato je bilo povabilo, da tokrat predavam jaz, posebna čast.«
Odgovornost oblikovalca v praksi: kaj smo povedali in zakaj to še vedno drži
O studiu in naših vrednotahDon’t miss the next essay. Signup for our newsletter
⸻ Newsletter signup
Passion
Passion in design gets misquoted constantly — treated as fuel when it's closer to weather. We've spent twenty years watching it ignite projects and abandon them halfway through. What keeps work honest isn't feeling, it's the decision to continue when passion has already left the room. That gap between passion in design and actual commitment is where studios either build something or quietly repeat themselves.
How Much Does Branding Cost?
Branding cost is the question every client asks first, and it's almost always the wrong place to start. We've worked through 128 projects since 2004, and the budget conversation only makes sense after we understand what the brand actually needs to do. Branding cost without that context is just a number with nothing holding it up.
In the corporate world, there’s this unspoken rule that enthusiasm should be hidden
Corporate enthusiasm, by some unspoken rule, is supposed to stay hidden — filed away behind neutral tones and careful hedging. We've never understood that. Twenty years of design work, 80+ awards, and 128 projects later, we're still the studio that treats genuine excitement as a feature, not a liability. The corporate enthusiasm unspoken rule isn't just a cultural quirk — it's a design problem, and we treat it as one.
Side projects
Designer side projects are not a break from real work — they are the reason the real work stays sharp. We have run a design studio in Ljubljana since 2004, and the projects that never had a client are often the ones that taught us the most. Side projects are where instinct gets to move faster than process.
Sometimes we all need a little push
Need a little push before you can finally commit to a branding project? We've heard that hesitation hundreds of times — and it rarely has anything to do with budget. After 20 years and 81 logos, we've learned that the thing holding most businesses back isn't readiness. It's the wrong idea of what readiness looks like. Sometimes all it takes is someone telling you: you're closer than you think.
Definition of a brand
Definition of a brand is where most projects quietly fail — not in execution, but in understanding. A brand is not a logo, not a palette, not a tagline. It is the gap between what a company says it is and what people actually believe. We've spent twenty years closing that gap, and the distance is rarely where clients expect it to be.
The Gap
Vanishing middle designers are the most interesting people in any studio — and the first ones the industry stops talking about. The gap between junior promise and senior authority isn't new, but it's getting harder to cross, and we've been watching it happen up close for twenty years. What follows is what that looks like from where we sit.
How to use AI without losing your soul
How to use AI without losing your soul is the wrong question only if you've already handed your thinking over. We haven't. After two decades of building identities from first principles, we treat AI the same way we treat every other tool that arrived promising to replace us — useful precisely where it stops pretending to think, and dangerous the moment we let it. How to use AI without losing your soul starts with knowing what your soul actually contributes.